V sodelovanju s Plezalnim klubom Idrija smo vsem mladim do 30. leta iz Občine Idrija pokrili del tečajnine za Uvajanje v svet ferat. Spodaj si lahko preberete vtise Špele Bratuš, mlade udeleženke tečaja. Morda pa tudi tebe prepriča, da se jim pridružiš na naslednjem izzivu! ;)

V sredo, 4. 8. 2021 smo se Boris, Renato in jaz odpravili v Vipavo na vse bolj obiskano ferato, po kateri smo se povzpeli na Gradiško Turo. Zame je bila to prva taka pot in lahko priznam, da so se mi roke kar potile. Malo od vročine, malo pa tudi od strahu in pričakovanja. K sreči smo v nizu nevihtnih dni ulovili lepo vreme, zato je dežnik v nahrbtniku poskrbel le za dodatno utež. Ker smo se iz Idrije odpravili že zgodaj, smo si najprej privoščili kavo pri Bojani v Kampu Tura, nato pa se podali v skalo. Boris naju je na začetku seznanil s potrebno opremo in njeno pravilno uporabo, kako varovati oziroma pomagati soplezalcu na težjih odsekih, ter nama dal napotke za lažje ter varno vpenjanje. Vzpon smo nato začeli po lažji Furlanovi poti. Ta se je meni zdela res prijetna, z izjemnimi razgledi na Vipavsko dolino in tudi za plezanje dokaj enostavna. Kar prehitro jo je bilo konec. Na koncu Furlanove poti se sicer lahko zapusti ferato in brez varovanja nadaljuje po enostavni označeni poti do vrha, mi pa smo s plezanjem nadaljevali po sosednji Otmarjevi poti. Ta velja za težjo, predvsem zaradi kratkega previsa na začetku, je pa tudi malo daljša. Ferata nas je pripeljala tik pod vrh 793 m visoke Gradiške Ture, kjer smo se še vpisali v planinsko knjižico, nato pa se peš vrnili v dolino na zasluženo kosilo. Lahko rečem, da je bilo moje prvo srečanje s ferato kar uspešno in definitivno ne zadnje. Se že veselim novih vzponov.

Namig za konec: popkovina ne služi le za počivanje, vendar lahko z njeno pomočjo naredimo tudi super fotke za spomin. Le paziti je treba, da nam pri slikanju telefon ne pade iz rok. ;)

Besedilo: Špela Bratuš