Dejstvo je, da je Idrija s svojo okolico pravi raj za geologe. Na dosegu roke je nahajališče rudišča živega srebra, idrijski prelom, prav tako najdemo tudi tektonsko okno. Naštetih je le nekaj glavnih geoloških posebnosti Idrije. Vendar, kaj vemo o njih? Sploh vemo kaj?

35mladih, ki v svojem prostem času in prostovoljno raziskuje idrijsko dediščino, je dobra popotnica za nadaljnje projekte

V društvu Idrija 2020 smo mnenja, da je večina občanov premalo ozaveščena o geoloških znamenitostih, ki se nahajajo v Idriji in njeni bližnji okolici. Z namenom, da bi jim vsaj katero približali, smo se v sodelovanju z Dejanom Sedejem, študentom geologije in vodjo društva Zakonctedna, odločili za organizacijo GeoDneva, ki je potekal v soboto, 23. 11. 2013. Navzlic turobnemu vremenu se je na uvodnem predavanju v prostorih Mladinskega centra Idrija zbrala pisana skupina več desetih znanja željnih obiskovalcev.

Geologija na razumljiv način

Na uvodnem predavanju, ki sta ga pripravila študenta geologije z ljubljanske univerze, smo imeli priložnost na zanimiv izvedeti nekaj teoretikih osnov geologije, ki smo jih tekom dopoldneva spoznali tudi v praksi – ena skupina na površju, druga v globinah idrijskega rudnika.

Skupino, ki se je odločila za raziskovanje terena, je vodil Dejan Sedej. V dobrih dveh urah so si ogledali Bevkovo tektonsko okno ter idrijski prelom, po poti nazaj pa so v skali, ki se nahaja v neposredni bližini ceste, iskali tudi fosilne školjke – rudiste. Obvezna postojanka pa je bila tudi cerkev Sv. Trojice, kjer so imeli udeleženci priložnost izvedeti vse o orudenju idrijskega rudišča. Prav tako so se poučili, da geološki dokazi pričajo v prid legendi o Škafarju in da je povsem mogoče, da se je na tem mestu nekoč dejansko nahajal živosrebrni studenec.

Tako bo pa v grobu

Druga skupina pa se je pod okriljem dr. Jožeta Čarja odpravila raziskovat idrijsko podzemlje – njihova pot je iz turistične trase v Antonijevem rovu skrenila po lestvah navzdol ter po labirintu etaž, jaškov in obzorij vse do tretjega obzorja. Obiskovalci so se ob spoznavanju sistema sledenja rudnim telesom, odkopavanja in odvoza rude ter mapiranja rovov verjetno prvič resneje zavedli veličine idrijskega rudnika, tehnične in organizacijske dovšenosti, pa tudi izjemno težkega in mukotrpnega dela idrijskih rudarjev. Ne gre pozabiti niti enominutnega molka v popolni temi sto metrov pod površjem ter pripombe dr. Čarja: »No, tako bo pa v grobu.« Po dveh urah in pol pešačenja po podzemlju se je skupina iz globine 122 metrov pod površjem z dvigalom dvignila – ter dnevno svetlobo zopet ugledala v stavbi jaška Frančiške. 

Ponovitve so – nujne

Po koncu obeh delavnic smo se ponovno zbrali v prostorih mladinskega centra. Eni z blatnimi in mokrimi čevlji, spet drugi z razširjenemi zenicami in skorajda privajeni na pomanjkanje svetlobe – a vsi zadovoljni, vsi nasmejani. Vsesplošno zadovoljstvo udeležencev GeoDneva in interes, ki so ga izkazali, sta zagotovo dobra popotnica za podobne projekte v prihodnosti. Za projekte, ki bodo spodbujali poznavanje tako kulturne, kot tudi naravne dediščine Idrije ter razvoj novih priložnosti za zaposlovanje mladih in razvoj lokalnega okolja. Za to je bilo društvo Idrija 2020 navsezadnje ustanovljeno.

 
Napisala:  Katja Miklavčič in Matevž Straus