Pretekli vikend je v Idriji potekal 3. študijski obisk v okviru mednarodnega dolgoročnega projekta Erasmus+, Curae, v katerega je vključen tudi Mladinski center Idrija.

Na obisku so nas obiskali po dva udeleženca iz Grčije, Portugalske, Italije in Nizozemske, ki so med 22. in 25. marcem bivali kar v našem hostlu. Ob prihodu so se namestili v sobe, zvečer pa smo se med seboj spoznali in si v Gostišču Barbara privoščili dober idrijski obrok.

SOBOTA, 23. marec

Po krajšem spoznavnem uvodu v Mladinskem centru, smo se razporedili v dva avta, ki sta nas popeljala v Škofjo Loko. Tam so nas v Rokodelskem centru Škofja Loka pričakala prijazna dekleta, ki so nam predstavila njihov center, v sklopu katerega sodeluje več kot 20 obrtnikov, ki razstavljajo in prodajajo svoje ročno izdelane izdelke. Prav tako smo imeli priložnost obiskati razstavo o tradiciji platnarstva na Škofjeloškem, ki se je odprla le pred nekaj dnevi ter si ogledati lesarsko delavnico, ki je potekala istočasno.

"Naučili smo se, da je okolje zelo pomembno, zlasti v svetu umetnosti in obrti. Ne le zaradi ljudi, ampak tudi zaradi materialov, ki jih želimo uporabili za svoje izdelke, saj so odvisni od naše lokacije."

Pred kosilom smo imeli nekaj prostega časa, da smo raziskali srednjeveško mesto Škofjo Loko. Sprehodili smo se po prikupnih ulicah, občudovali najstarejši del mesta in se povzpeli na mogočen grad, kjer smo bili navdušeni nad razgledom. Po potepanju smo se odpravili na zasluženo kosilo v tradicionalno slovensko restavracijo. Tam smo se najedli različnih lokalnih jedi. Nato smo se usedli nazaj v avto in se odpeljali v Idrijo, kjer so nas v Čipkarski šoli že čakala prav tako prijazna dekleta iz Društva klekljaric idrijske čipke.

Poučile so nas o tradiciji čipke, kako se je začela in zakaj je tako pomembna. Nato so nam tudi same pokazale, kako poteka sam proces klekljanja. Delale so zelo hitro, kar je ustvarjalo vtis, da je delo brez napora. Tako hitro, kot je ta misel prišla v naše glave, tako hitro je tudi odšla. Tudi mi smo namreč imeli priložnost, da se preizkusimo v tej veščini. Sledenje njihovi tehniki je bilo za nekatere med nami prava preizkušnja, vendar nam je na koncu uspelo sklekljati vsak svojo prijateljsko zapestnico, ki bo hranila spomine na ta lep dan.

Imeli smo veliko sreče, saj je vreme začelo nagajati šele takrat, ko smo semi že udobno namestili v gostilni. Smo pa zato imeli dobro priložnost za sproščen pogovor. Med seboj smo se še bolje spoznali ter razpravljali o svojih umetniških in obrtniških podvigih. Projekti so segali od fotografije do izdelovanja izdelkov iz gob, obeskov za ključe ter izkušenj z grafičnim oblikovanjem

NEDELJA, 24. marec

Ko smo se v nedeljo zjutraj zbudili, nas je presenetil sneg (kdo bi pričakoval sneg konec marca, še posebej po čudovitem dnevu, ki smo ga preživeli le nekaj ur nazaj). Ker nismo predvideli sneženja pri oblikovanju programa študijskega obiska, smo se po zajtrku odločili, da prilagodimo program in izkoristimo to vreme. Nekateri udeleženci so ta dan celo prvič videli sneg, zato smo se zapeljali malo višje, se obmetavali s snežnimi kepami, izdelali snežaka ter se zabavali.

Po vrnitvi v hostel je sledilo predavanje o prodaji ročnih izdelkov v digitalnem svetu. Danes je zaradi interneta mogoče svoje izdelke prodati tudi na drug konec sveta. To je lahko prednost, vendar obstajajo tudi slabosti, kot je velika konkurenca in prisotnost različnih prevarantov, ki si prizadevajo za nezakonito pridobitev dobička. Na srečo smo prejeli nekaj zelo koristnih nasvetov o tem, katero spletno mesto je najbolje uporabiti za prodajo izdelkov, katere ključne besede je smiselno uporabiti in katerih ne. Prav tako smo se naučili, kako začeti s svojim poslovnim podvigom, kar je lažje, kot bi si morda mislili.

"Najbolj me je ganila predstavitev o poslovanju v sodobnem svetu, saj smo spoznali, da ni potrebno, da je naš izdelek popoln, da ga lahko začnemo prodajati. Več se bomo naučili in zrasli, če bomo preprosto začeli prodajati, namesto da se trudimo, da bi bilo delo popolno že v prvem poskusu. Šele ko začnemo prodajati, bomo bolje spoznali, kaj ljudje potrebujejo (ali želijo) od nas."

Za kosilo smo se prostovoljci preizkusili v pripravi idrijskih žlikrofov in drugih tradicionalnih jedi. Brez skrbi, vsak korak je bil nadzorovan pod budnim očesom domačinovv, da bi se izognili morebitnim katastrofam. Čeprav nam je to vzelo kar nekaj časa, se je čakanje izkazalo za vredno, saj so se jedi izkazale za izjemno okusne in noben žlikrof ni bil zavržen.

 Naša zadnja skupinska dejavnost je bila obisk pivovarne (Pivovarna Zajc), kjer smo lahko slišali zgodbo o človeku, ki je svoj glavni hobi spremenil v službo. Lastnik tega obrata je bil že od nekdaj zelo velik ljubitelj piva in vsa njegova družina ga je podpirala, ko se je odločil, da bo začel tudi sam proizvajati pivo. Svojo pot je začel tik pred pandemijo leta 2020, zato so bili začetni koraki polni izzivov, a ga to ni odvrnilo od uresničitve njegovih sanj. Poslušati njegovo zgodbo in kako je premagoval ovire je bilo navdihujoče. Kljub začetnim težavam je izrazil, da ne obžaluje, da je začel v tako zahtevnem obdobju, kar je prav vsakemu izmed nas vlilo motivacijo.

"Od celotnega študijskega obiska lahko povzamem, da je v umetnosti in obrti najbolj pomembna skupnost. Ne samo zato, da smo obkroženi s podobno mislečimi posamezniki, temveč tudi zato, da delujemo skupaj kot čebele v panju."

S polnim trebuhom in obrazi, ki so boleli od smeha, smo se morali posloviti, saj je se obisk približeval koncu. Preživeli smo zelo navdihujoč vikend, kjer smo spoznavali več o svetu umetnosti in obrti, tako na tradicionalen kot sodoben način. Udeleženci so bili navdušeni nad Idrijo, kar je vedno zanimivo in lepo videti, saj lahko na ta način tudi domačini vidijo mesto z druge perspektive in ga še toliko bolj cenijo.

HVALA!

**Curae je mednarodni projekt v sklopu Erasmus+ KA2, ki združuje 6 partnerskih organizacij, in sicer iz Nizozemske, Portugalske, Francije, Italije, Grčije in Slovenije. Namen projekta je opolnomočenje mladih, da s poznavanjem tradicionalnih obrti, njihovo modernizacijo ter uporabo sodobnih tehnologij prilagodijo obrti na način, ki povečuje njihove možnosti za zaposlitev. Skozi projekt želimo dokazati, da imajo tradicionalne obrti pomembno vlogo v sodobnem svetu ter lahko prispevajo k osebnemu in poklicnemu razvoju posameznikov, skupnosti ter organizacij.